NORDIJSKI SMUČARSKI KLUB TRŽIČ FMG
CANKARJEVA CESTA 1
4290 TRŽIČ

MATIČNA ŠTEVILKA: 1126989000
DAVČNA ŠTEVILKA: 39788202
IBAN: SI56 0400 1004 8457 309
ODPRT PRI NOVA KBM D.D.
TELEFON: 051 354 064

Web: http://www.nsk-trzic.si
FB: http://www.facebook.com/nsktrzic.fmg
Mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

VODSTVO
IZVRŠNI ODBOR
PREDSEDNIK Matija Stegnar
PODPREDSEDNIK Boris Tomazin
SEKRETAR Biserka Drinovec
Člani
  Boštjan Žepič
  Peter Hladnik
  Boštjan Bodlaj
  Gregor Gmajnar
NADZORNI ODBOR
Predsednik Špela Sovinc
Člani
  Domen Rakovec
  Luka Peternel
DISCIPLINSKO RAZSODIŠČE
Predsednik Franci Jekovec
Člani
  Robert Meglič
  Slavi Mežnar
KOMISIJA ZA SODNIKE IN TEKMOVANJA
Predsednik Boštjan Ahačič
Člani
  Matija Stegnar
  Biserka Drinovec
STROKOVNO VODSTVO
Glavni profesionalni trener Viktor Jekovec
Trener Viktor Zima
Trener Aljaž Žepič
Pomočnik Anže Semenič

 

Zametki nordijskega smučanja, predvsem smučarskih skokov, segajo v leto 1938, ko je bila na pobudo Rudija Finžgarja, ustanovljena sekcija za smučarske skoke pri Smučarskem klubu Tržič. Prvi člani sekcije so bili alpski smučarji - Janez Štefe, Jože Krmelj, Slavko Lukanc in drugi. V pedesetih letih prejšnjega stoletja so k razvoju smučarskih skokov v Tržiču veliko pripomogli Jože Kavar, Jože Logar, malo pozneje pa še drugi mladi fantje, med njimi Albreht, Demšar, Zaplotnik, Teran...

Leta 1967 sta Peter Rezar in takratni predsednik TVD Partizan Križe Kristjan Kokalj dala pobudo za ustanovitev sekcije za smučarske skoke. Od tod do zamisli, da bi imeli svojo skakalnico je bil le še korak. Za skoke zagredti fantje, med trugimi brata Klemenčič in Ribnikar, Zaplotnik Gradišar, Stegnar, Teran, Česen, Mohorič, Jekovec, Jenko, Demšar in drugi so se lotili dela in v Sebenjah, kjer sedaj stoji Skakalni center, je zrasla 25-meterska skakalnica, kmalu nato pa še večja, 45-meterska. Seveda so mladi skakalci rabili tudi trenerja; to je postal ljubitelj smučarskih skokov Ambrož Teran.

Na pobudo profesorja Iva Černilca, ki je imel izjemno oko in posluh za mlade talente, so leta 1970 ustanovili Planiško skakalno šolo Storžič, ki je kmalu obrodila sadove. Vinko Mohorič, Boris Ribnikar, Jože demšar, Peter Jenko, Milan Lukanc, Marjan Praprotnik, Milan Dobre, Tone Pušavc, ki so se izpopolnjevali v PSŠ Storžič, so kmalu postali ponos tržiškega skakalnega športa, imeli pa so tudi dobra učitelja - prefinjenega stilista, reprezentanta v smučarskih skokih Marjana Pečarja in že preizkušenega Ambroža Terana.

Nobenega dvoma ni bilo, da so smučarski skoki v Tržiču postali zelo priljubljeni in nov rod mladih tekmovalcev v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji - Franc Poljanec, Viktor Jekovec, Matjaž Zupan, Tomaž Žabkar, Rado Škrjanc, Robi Koštrun, Peter Jošt, Jelko Gros - so pod vodstvom Iva Konca in Franca Šparovca že prerasli klubske okvire in nekaj pomenili v medklubskem prostoru.

Čeprav je bilo videti, da tržiški skakalni šport sloni na trdnih temeljih, pa je vseeno, zaradi gmotnih težav TVD Partizana Križe in pomankanja trenerjev, prišlo do selitve glavne selekcije v kranjski Triglav. Nekaj funkcionarjev, pod vodstvom neumornega Petra Rezarja, pa se vseeno ni strinjalo z odhodom v Kranj in ponudila se je logična rešitev - sekcija za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo so se vključili v Smučarski klub Tržič. Trener je postal Bojan Jošt, v domač klub pa se je vrnilo tudi nekaj tekmovalcev iz Kranja, Viktor Jekovec je prevzel delo z mladimi, trenerstva pa se je lotil tudi Jelko Gros.

V Tržiču se je razmahnila nordijska kombinacija, Robert Koštrun se je uvrstil v reprezentanco za olimpijske igre v Sarajevu, kasneje pa se je odlikoval tudi v solo skokih, se prebil v prvo ekipo, nato pa moral zaradi poškodbe odpovedati tekmovanjem. sijajen kombinatorec je bil tudi Peter Jošt, državni pravak 1984, ki pa ni dobil mesta v reprezentanci za Sarajevo, najbrž je tudi zaradi razočaranja nad tedanjem vodstvom prenehal s tekmovanji. Poprijel je za delo s skakalci v domačem klubu, po olimpijskih igrah v Lilehammerju pa so mu zaupali mesto vodje in glavnega trenerja državne reprezentance Slovenije v nordijski kombinaciji.

Ogromna pridobitev za tržiške smučarske skoke je skakalni center v Sebenjah, ki so ga slovesno odprli 1989 z mednarodnim tekmovanjem, za številne gledalce pravim športnim praznikom. Ob tej priložnosti je Peter Jošt v Biltenu tržiškega športa med drugim zapisal: "Glede na desjtvo, da smo po odhodu Matjaža Zupana v leta 1983 v Kranj praktično izgubili ves stik z republiškimi selekcijama, se danes, po petih letih delovanja, že lahko pohvalimo z velikim številom tekmovalcev, ki so člani republiških selekcij oziroma planiških skakalnih šol. V zadnjih letih so dosežki in rezultati v vrhunskem športu pokazali, da se vrhunski šport razvija z neverjetno naglico. Pri tem pa tudi v Tržiču nismo zaostali. V selekcijah planiških skakalnih šol je trenutno sedem tekmovalcev: Dejan Jekovec, robi Meglič, Franci Jekovec, Boštjan Česen, Janko Mohorič, Matija Stegnar in Jaka Grosar... Z dvigom kvalitete se je pojavila tudi potreba po lastnem poligonu. Tako je zrasla ideja o gradnji dveh novih skakalnic - 38 in 53-meterske. Ob tem velja pohvaliti magistra Bojana Jošta, ki je brezplačno izdelal načrt skakalnega stadiona v Sebenjah. Gradnje smo se lotili 1987. Dela je bilo ogromno. Odločilna je bila pomoč staršev tekmovalcev in vaščanov Sebenj in okolice, ki so pomagali pri zemeljskih delih, napeljavi vodovoda in elektrike, položitvi plastične mase, urejanju okolice in odvodnjavanju, urejanju sodniških stolpov... Novi skakalnici sta prav gotovo pomemben mejnik v razvoju skakalnega športa v Tržiču. Vendar sami ne bosta dovolj za sodobni trening, saj nujno terjata ostale potrebne rekvizite in urejeno okolico..."
Skakalni center v Sebenjah je dobil končno podobo leta 1993, ko se je ponašal s petimi skakalnicami z umetno maso, skakalnim domom s trim kabinetom in klubskimi prostori. Nedvomno je bila gradnja velik zalogaj, ki ga klub brez izdatne pomoči občine, podjetij in zasebnikov ne bi zmogel.

Mladi športniki so znali izkoristiti dragoceno pridobitev v Sebenjah, pod vodstvom trenerjev Jelka Grosa, Viktorja Jekovca in amaterskega trenerja Janka Mohoriča še temeljiteje posegli v vrh našega skakalnega športa.

Med tržiške smučarje je treba nedvomno šteti Jožeta Šlibarja iz Kovorja, čeprav nikoli ni bil član tržiškega kluba. Ta skaklec z izrednim občutkom za letenje je leta 1961 v Oberstdorfu s 141 metri dosegel svetovni rekord. Dosežek Jožeta Šlibarja je bil nedvomno sad neznaskega poguma, obenem pa iznajdljivosti, da je znal izkoristiti učinek vzgonsega vetra.

(povzeto po članku "Naposled tudi skakalna elita" v knjigi 75 let smučanja v Tržiču, Jože Dekleva, Janez Kavar, november 1998, v založbi Smučarskega kluba Tržič, založnik: Bojan Križaj, iz istega vira so tudi slike)

Nordijski smučarski klub Tržič Trifix je bil ustanovljen leta 2008 potem, ko se je pokazalo, da se moramo nordijski športniki ločiti od matičnega Smučarskega kluba Tržič. V naslednjih letih je klub prenovil tri manjše skakalnici ob velikodušni pomoči občine Tržič in drugih državnih ustanov.